Hvaležnost ima moč kreacije,
neskončne so njene manifestacije,
če hvaležnost le uporabljati znaš
in poglede lepote življenja odpiraš.
Glavnina ljudi pa isto napako naredi:
v hvaležnost se vrnemo le, ko se drugim hudo pripeti.
Takrat naklonjenost življenja ponižno malikujemo,
korak za tem pa na hvaležnost znova pozabimo.
Hvaležnost je kot solarni motor,
več kot je sonca, bolj se vrti njen rotor.
Več energije nam nakopiči za temačne dni,
zaradi hvaležnosti naša luč vztrajno gori.
Razsvetli nam marsikaj skrito očem,
obarva sivino kot barvni papir,
doda čarobnost majhnim stvarem,
ob razkritih lepotah obstaneš nem.
Hvaležnost nas potreb pomiri,
ugasne težnjo po tem, česar ni.
V hvaležnosti bogastvo prepoznaš,
ki ga v svojem življenju imaš.
Hvaležnost je naš skriti zaklad,
četudi nimaš nič, le tega vedno imaš.
Ne glede na to, kaj se ti zgodi,
zmeraj lahko uživaš v čustvih hvaležnosti.
S hvaležnostjo življenje nasmeh pridobi,
da ti občutek, da se ti dobro godi.
Ne potrebuješ veliko, zahvali se za, kar imaš,
in tako hvaležnosti prosto pot podaš.